Polnozrnati muesliji z malinami in jogurtom

Za res dober in okusen začetek dneva je pametno pojesti nekaj, kar bo vsebovalo ogljikove hidrate, kalcij in vitamine.

Polnozrnate jedi nam zaradi bogate zaloge vlaknin dajejo občutek sitosti, hkrati pa so nas 'napokajo' z energijo.

Kalcij pridobimo z vnosom lahkega jogurta ali mleka.

Jogurt se zelo dobro ujame s katerim koli sadjem, ki so vir vitaminov. Uporabila sem domače maline, ki jih imam na zalogi.

Sestavine:

         -  muesli po izbiri (jaz sem uporabila polnozrnate z okusom granatnega jabolka)

         -  sveže maline

         -  lahki jogurt 0,5%

Od mojega zajtrka je ostala samo prazna posoda. Njamiii …

Riževi rezanci s škampi, brokolijem in papriko

Sestavine:

-         riževi rezanci

-         škampi (repki)

-         čebula

-         por

-         brokoli

-         paprika

-         sončnično olje

-         sol



Riževi rezanci s škampi, brokolijem in papriko



Čas priprave: 15 minut

Čas kuhanja: 12 minut

1. korak
Zavremo vodo, v katero nato damo brokoli. Pozorni moramo biti pri trajanju kuhanja, saj ne želimo, da brokoli prekuhamo in povzročimo da nato razpada. V vreli vodi ga pustimo med 5 in 10 minut, odvisno od velikosti kosov. Možno je tudi da se kuha v sopari in ne direktno v vodi.
Vodo zavremo v še enem loncu, jo solimo in v njej kuhamo rezance. Jaz sem uporabila tanjše riževe rezance, ki se kuhajo med 6 in 8 minut.

2. korak
Sesekljamo čebulo, narežemo por in papriko na poljubno veliko koščke. Brokoli vzamemo iz vode ali sopare in ga narahlo razkosamo na manjše kose. V woku ali globji ponvi na olju najprej popražimo čebulo, nato dodamo še ostalo zelenjavo. Kuhamo 4-5 minut. Solimo in začinimo po okusu.

3. korak
Ko so rezanci že skoraj pripravljeni, dodamo v ponev še škampke. Pustimo na ognju še 3 minutke in jed je gotova.

Rezance ter škampke z zelenjavo postrežemo v globjem krožniku.

Nasvet:
Temu receptu lahko dodate še več sestavin, kot na primer bučke, korenje, indijske oreščke, kalčke …

Seznam živil pri hipolipemični dieti

Pravilna prehrana je izjemnega pomena za naše telo in njegovo delovanje.

V grobem ločimo 3 skupine živil:

-         ogljikove hidrate; dobavljajo energijo

-         maščobe; prav tako vir energije, vzdržujejo hormonsko ravnovesje in imunski sistem

-         beljakovine; rast in obnavljanje celic ter tkiva

Za normalno delovanje organizma pa so pomembni še minerali in vitamini.

Zavedati se moramo, da vse maščobe niso škodljive. Za 100% delovanje našega telesa jih potrebujemo ravno tako kot ostale prehranske snovi. Razumeti je treba le, da maščobe sestavljajo kisline, ki se ločijo na nasičene in nenasičene. Nenasičene maščobne kisline so rastlinskega izvora, zdravju škodljive pa so predvsem nasičene maščobne kisline, ki so živalskega izvora. 

Poleg omenjenih nasičenih maščobnih kislin je zdravju škodljiv tudi holesterol, ki ga najdemo v:

-         jajcih (rumenjak),

-         mesu,

-         mleku in mlečnih izdelkih.

Kaj je torej priporočljivo jesti (+), kaj manj (0) in kaj ne (-)?

(seznam je veliko daljši, kot ga predstavljam tu. Izbrala sem le najpogosteje uporabljene sestavine. Seznam je povzetek iz literatur pridobljenih v zdravniških ordinacijah.)

Škrobna živila in stročnice

+ ovseni kosmiči, prosena kaša, testenine, nepoliran riž, črn, ajdov in  graham kruh

0  bel, koruzni, lanen kruh, toast, žemlje, koruzna moka, koruzni škrob, poliran riž

Meso in nadomestila

+ konjsko meso, piščančje meso (brez kože), ribe, zajec, telečja zarebrnica

0  jajčni rumenjak, kuhana šunka

-  jetrni namazi, pašteta, hrenovke in klobase, skuta, salame

Maščobe

+ olivno, sončnično, koruzno olje

0  margarina

-  kokosova moka in kokosova mast, majoneza, kremni sir, maslo, arašidovo maslo, ocvirki, zaseka, pašteta, kisla in sladka smetana

Zelenjava

+ blitva, brokoli, cvetača, stročji fižol, grah, kislo zelje, zelje, por, radič, rdeča pesa, solate, špinača, buče, beluši, korenje, gobe, paprika, paradižnik, kumare, regrat, repa

Sadje

+ banana, borovnice, maline, pomaranče, jabolka, jagode, breskve, češnje, grenivka, slive, dinja

-  ananas, fige, grozdje, rozine, gosti sadni sokovi, kokos, marmelade

Mleko in mlečni izdelki

+ mleko (1,6% maščob)

0  jogurt, kislo mleko

-  polnomastno in neposneto mleko

Seznam živil se mogoče zdi precej strog, saj je večina »prepovedane« hrane tista, po kateri z veseljem posegamo.

Zaenkrat se še kar držim te diete, saj vedno poskrbim, da raznoliko in okusno pripravim obroke. Tudi sladkih stvari ne pogrešam, saj jih nadomestim s sadjem.

Moram reči, da mi s to prehrano prav nič ne manjka. J

Tanki polnozrnati rezanci z omako iz lososa in rdečega radiča

Sestavine:

-         losos

-         rdeči radič

-         čebula

-         česen

-         tanki rezanci (polnozrnati)

-         olivno olje

-         vegeta in/ali sol

Polnozrnati rezanci z omako iz lososa in rdečega radiča

Čas priprave: 10 minut

Čas kuhanja: 10 minut

Rezanci:

V loncu zavremo vodo za rezance in jo solimo. V receptu sem uporabila Barilla integrale tanke rezance, ki se kuhajo 8 minut.

Omaka:

Polovico čebule sesekljamo, jo začnemo pražiti v ponvi na olivnem olju. Stremo še 4 stroke česna, ki ga dodamo čebuli. Rdeč radič operemo in narežemo na poljubno velike koščke. Dodamo v ponev. Medtem ko se radič, česen in čebulo pražijo, pripravimo losos. Najprej odstranimo kožo ter kosti, ki so ponavadi le v enem delu in jih je zelo lahko odstraniti. Nato ga narežemo na poljubno velike koščke, ni potrebno narezati na premajhne kose, saj se med kuho potem še dodatno razkosa. Te koščke nato dodamo omaki, in kuhamo še par minutk. Losos se dokaj hitro kuha, ponavadi so 3 minute kuhe več kot dovolj. Posolimo oziroma dodamo vegeto po okusu.

Rezanci so medtem pripravljeni. Polnozrnate rezance ter narejeno omako postrezemo v globokem krožniku.

Le začeti je treba ...

Moja zgodba.
Novembra in del decembra lansko leto sem preživela v bolnici zaradi določene žilne bolezni. Poleg primarne diagnoze pa so mi ugotovili še hiperholesterolemijo. Da imam jaz visok holesterol? Nisem verjela. Stara sem 23 let, vsakodnevno se ukvarjam s športom, ne kadim, nimam prekomerne teže, ni podedovano, saj nihče v družini nima takšnih težav, prehranjujem se razmeroma zdravo, kot vsak drug pa rada pojem kaj sladkega po kosilu ...
Ponovili so krvne teste, ki so pokazali enake izvide. In ker je ustrezna dieta poglavitni način zdravljenja povišanih maščob v krvi, so mi predpisali hipolipemično dieto, zraven pa sem dobila še en kup pisnih navodil, priporočil, primerov zdravih obrokov itd.
Naj omenim, da to pravzaprav niti ni dieta, ki bi zahtevala zmanjšan vnos hrane, temveč gre le za zdravo prehrano in pomeni stalno spremembo prehranjevalnih navad ljudi, zato je priporočena tudi osebam, ki nimajo povišanih maščob.

Povišana vrednost holesterola lahko vodi do veliko resnejših bolezni. Tvegamo namreč nastanek ateroskleroze in posledično bolezni žil in srca. Ateroskleroza je proces kopičenja holesterola v stenah arterij, kar povzroči zožanje žil in s tem tudi pretok krvi, oziroma lahko povzroči tudi popolno zamašitev žil. Hujše posledice so: srčni infarkt, možganski infarkt, gangrena (odmrtje).
Ta bolezen je v razvitem svetu izredno razširjena in neposredno ali vsaj posredno odgovorna za približno polovico vseh smrti.

Zaradi teh tveganj sem se odločila precej strogo držati diete. Hipolipemična dieta zajema: omejitev količine maščob, omejitev sladkorjev, izbiro pustega mesa, polnozrnatih živil in stročnic v manjših obrokih ter intenzivno telesno vadbo. Sliši se zdravo in enostavno.

V blogu bom tedensko objavljala recepte, ki naj bi bili zdravi in narejeni po 'zapovedih' hipolipemične diete, občasno pisala tudi o svojih izkušnjah, ter delila članke povezane z boleznimi žil, še posebej v povezavi s holesterolom.

No, pa začnimo!